Že od nekdaj so me navdihovali gradbeni presežki – od egipčanskih piramid in rimskih gradbenih dosežkov do sodobnih gradbenih čudes (Burj Khalifa, Stonecutter Bridge ...). Vpisu na študij gradbeništva je botrovala želja po znanju in spoznavanju panoge, ki omogoča takšne dosežke.
Kmalu po vpisu na fakulteto sem spoznal, da gre za resno delo. Sprva sem se počutil nekoliko zmedeno in negotovo, saj je med srednjo šolo in študijem velik preskok in gre za pomemben mejnik v življenju. Dokaj hitro sem spoznal, da nisem sam. Začel sem spoznavati sošolce in v nekaterih primerih tudi prijatelje za celo življenje, s katerimi sem delil skupne interese. Prav tako sem spoznal, da je FGPA pravzaprav ena velika družina. Če se ti med študijem zatakne ali potrebuješ nasvet, se zmeraj lahko obrneš na profesorje, asistente ali tutorje, ki so pripravljeni pomagati in te pravilno usmeriti.
Velika fleksibilnost študija mi je omogočila, da sem si lahko sam organiziral čas za učenje, ki smo ga običajno s sošolci preživeli v UKM ali ob kavici pred knjižnico, kjer smo »obnavljali« znanje.
Študij omogoča veliko obštudijskih dejavnosti, ki dodatno povezujejo. Navdušilo me je tekmovanje AJKTM (izdelava mostov iz špagetov), kjer smo nastopili dvakrat in enkrat dosegli 3. mesto. Zadnje leto študija pa sem prevzel organizacijo celotnega tekmovanja. S tem sem pridobil dodatne izkušnje, ki mi pridejo prav na trenutnem delovnem mestu. Ugibate lahko, katera jed je bila tisto leto največkrat na meniju.
Ob velikem naboru predmetov sem pridobil pregled nad različnimi področji dela. Hitro sem ugotovil, da me navdušujeta dve zadevi: mostovi in računalniške tehnologije. Tako sem pričel usmerjati energijo v pridobivanje potrebnih znanj in izkušenj. Sicer moje prvo gradbeniško študentsko delo v vlogi projektanta ni bilo s področja mostov, mi je pa s sočasnim študijem dalo veliko novega znanja, izkušenj in pogled v realno delo. Svoje zaključno delo sem nato usmeril na področje vizualnega programiranja montažnih mostov. Ob podpori mentorja sem po opravljenem zaključnem delu dobil priložnost za zaposlitev v podjetju Allplan Infrastructure Gmbh, ki se ukvarja z razvojem programske opreme Allplan Bridge, namenjene modeliranju in analiziranju mostov. Razvoj tovrstne programske opreme je zelo pogojen s teoretičnim predznanjem, zato sem hvaležen profesorjem, ki so nam to znanje predali.
Trenutno opravljam delo na področju produktnega managmenta in svetovalnega inženiringa na projektih mostov in z veseljem lahko rečem, da sem postal del sistema, ki omogoča gradbene presežke po vsem svetu.
Gradbeništvo
S študijem na FGPA sem pričel leta 2011 po končani II. gimnaziji v Mariboru. Že kot otrok sem z zanimanjem opazoval dogajanja na okoliških gradbiščih, zato mi ni bilo težko ugotoviti, kaj je tisto, kar me veseli. Kasneje, v obdobju srednje šole, sem vedel, da je to področje, na katerem želim delovati, in tako sem se vpisal na FGPA. Če izbereš študij, ki te veseli, potem ne moreš zgrešiti. Redno sem obiskoval vsa predavanja ter z zanimanjem spremljal pedagoški proces. Zmeraj se mi je zdelo zelo pomembno, da nejasnosti odpravim takoj, ko se pojavijo, saj ni mogoče napredovati v znanju, če se pojavijo luknje in dvomi v razumevanju snovi. Prav zato sem se trudil študirati sproti, najraje s svojimi kolegi, s katerimi smo še danes v tesnem stiku in velikokrat sodelujemo tudi poslovno.
Na FGPA sem se naučil veliko, svoje znanje pa sem okrepil še s poletnimi praksami ter udeležbami na tekmovanjih in projektih, nenazadnje pa sem se ogromno naučil tudi v času, kot sem kot predmetni tutor pomagal ostalim študentom. Bil sem tudi član študentskega sveta, kasneje sem se preizkusil še kot prodekan za študentska vprašanja. FGPA omogoča sodelovanje na raznovrstnih projektih in tekmovanjih, kar dvakrat sem se udeležil projekta Demola in mednarodnega tekmovanja Ali je kaj trden most?!, z ekipo kolegov pa smo se v letu 2016 udeležili še odmevnega mednarodnega tekmovanja Design & Construct v Turčiji. Za svoje dosežke sem prejel številne nagrade in priznanja, in sicer Rektorjevo nagrado UM, priznanje Andreja Perlacha UM, nagrado za najboljšega študenta leta in tudi priznanje za akademsko odličnost. Magistrski študijski program sem zaključil leta 2017. Vso pridobljeno znanje, tako teoretično kot tudi praktično, mi omogoča, da svoj poklic opravljam suvereno, premišljeno in samozavestno, odprla so se mi vrata v številna podjetja doma in v tujini.
Danes sem najbolj ponosen na to, da sem izbral poklic, za katerega vem, da mi je pisan na kožo, in da vsak dan z veseljem opravljam svoje delo. Hkrati se zavedam, kako pomembno je, da svoje znanje še naprej izpopolnjujem, zato sem vesel, da se od letos lahko predstavim tudi kot pooblaščeni inženir na področju gradbeništva.
Na FGPA sem se naučil veliko, svoje znanje pa sem okrepil še s poletnimi praksami ter udeležbami na tekmovanjih in projektih, nenazadnje pa sem se ogromno naučil tudi v času, kot sem kot predmetni tutor pomagal ostalim študentom. Bil sem tudi član študentskega sveta, kasneje sem se preizkusil še kot prodekan za študentska vprašanja. FGPA omogoča sodelovanje na raznovrstnih projektih in tekmovanjih, kar dvakrat sem se udeležil projekta Demola in mednarodnega tekmovanja Ali je kaj trden most?!, z ekipo kolegov pa smo se v letu 2016 udeležili še odmevnega mednarodnega tekmovanja Design & Construct v Turčiji. Za svoje dosežke sem prejel številne nagrade in priznanja, in sicer Rektorjevo nagrado UM, priznanje Andreja Perlacha UM, nagrado za najboljšega študenta leta in tudi priznanje za akademsko odličnost. Magistrski študijski program sem zaključil leta 2017. Vso pridobljeno znanje, tako teoretično kot tudi praktično, mi omogoča, da svoj poklic opravljam suvereno, premišljeno in samozavestno, odprla so se mi vrata v številna podjetja doma in v tujini.
Danes sem najbolj ponosen na to, da sem izbral poklic, za katerega vem, da mi je pisan na kožo, in da vsak dan z veseljem opravljam svoje delo. Hkrati se zavedam, kako pomembno je, da svoje znanje še naprej izpopolnjujem, zato sem vesel, da se od letos lahko predstavim tudi kot pooblaščeni inženir na področju gradbeništva.
Po končanem študiju 1. stopnje na Univerzi v Tuzli (Bosna in Hercegovina) sem dobila priložnost, da magistrski študij naredim v tujini. Kot uspešna diplomantka sem od Evropske Komisije prejela JoinEU-SEE štipendijo za magistrski študij gradbeništva na Univerzi v Mariboru (FGPA).
Usmeritev gradbene konstrukcije je bila logična izbira, saj me je vedno zanimalo, kako konstrukcija »diha« in prenaša obtežbe. Navsezadnje pa, koliko je poklicev, pri katerih lahko svojim najbližjim nekaj pokažeš in s ponosom poveš, da si sodeloval pri projektiranju, da gradbeni objekt stoji deloma tudi zaradi tvojega dela? Na FGPA boš uspešen študent, če si pripravljen na učenje in če te zanima, kar študiraš. Na gradbenih konstrukcijah je veliko profesorjev, ki so inženirji s praktičnim izkušnjami, kar je za tehnično fakulteto bistvenega pomena in daje kvaliteto predavanjem in te pripravi na zaposlitev.
Za Erasmus študenta v tujini, ki ne pozna jezika, je vsak dan prinesel na stotine novih izkušenj in izzivov. V študentskem domu Quardro v Mariboru sem spoznala ljudi iz različnih dežel. Nekateri so ostali prijatelji za vso življenje. Študijski kolegi, ki so mi na začetkih nesebično pomagali, ti prav tako ostanejo za vedno v spominu. Za pridnega študenta je vsak dan tehtanje med »študentskim življenjem« in študentskimi obveznostmi. V tem obdobju sem spoznala stvari, ki me še vedno vodijo skozi življenje. Pomembno je poznati sebe, svoje možnosti in navade. Pomembno je, da veš, kaj želiš, kaj te izpolnjuje. Pred koncem študija sem se odločila praktično usposabljanje poiskat v tujini, udeležila sem se Programa Erasmus+. Sofinanciranje mobilnosti študentov z namenom usposabljanja v tujini je bila idealna priložnost. Praktično usposabljanje sem opravila v projektantskem biroju na Dunaju.
Sofinancirano praktično usposabljanje, teoretično znanje in znanja uporabe programskih orodij, ki sem jih pridobila na fakulteti, ter profesorji vedno pripravljeni za nasvet in usmeritev, so bili skupaj zelo kvalitetna priprava na zaposlitev. Kdor želi dinamičen in raznovrsten poklic, v katerem je izpopolnjevanje in učenje imperativ, naj bo gradbenik. Noben projekt se ne bo ponovil dvakrat. Delo je raznoliko kot objekti, v katerih bivamo, delamo ali se preko njih vozimo, občutek po uspešno končanem projektu pa je neprecenljiv. Danes živim v Berlinu in delam kot gradbeni inženirka – projektantka pri enem izmed največjih gradbenih podjetij v Nemčiji.
Usmeritev gradbene konstrukcije je bila logična izbira, saj me je vedno zanimalo, kako konstrukcija »diha« in prenaša obtežbe. Navsezadnje pa, koliko je poklicev, pri katerih lahko svojim najbližjim nekaj pokažeš in s ponosom poveš, da si sodeloval pri projektiranju, da gradbeni objekt stoji deloma tudi zaradi tvojega dela? Na FGPA boš uspešen študent, če si pripravljen na učenje in če te zanima, kar študiraš. Na gradbenih konstrukcijah je veliko profesorjev, ki so inženirji s praktičnim izkušnjami, kar je za tehnično fakulteto bistvenega pomena in daje kvaliteto predavanjem in te pripravi na zaposlitev.
Za Erasmus študenta v tujini, ki ne pozna jezika, je vsak dan prinesel na stotine novih izkušenj in izzivov. V študentskem domu Quardro v Mariboru sem spoznala ljudi iz različnih dežel. Nekateri so ostali prijatelji za vso življenje. Študijski kolegi, ki so mi na začetkih nesebično pomagali, ti prav tako ostanejo za vedno v spominu. Za pridnega študenta je vsak dan tehtanje med »študentskim življenjem« in študentskimi obveznostmi. V tem obdobju sem spoznala stvari, ki me še vedno vodijo skozi življenje. Pomembno je poznati sebe, svoje možnosti in navade. Pomembno je, da veš, kaj želiš, kaj te izpolnjuje. Pred koncem študija sem se odločila praktično usposabljanje poiskat v tujini, udeležila sem se Programa Erasmus+. Sofinanciranje mobilnosti študentov z namenom usposabljanja v tujini je bila idealna priložnost. Praktično usposabljanje sem opravila v projektantskem biroju na Dunaju.
Sofinancirano praktično usposabljanje, teoretično znanje in znanja uporabe programskih orodij, ki sem jih pridobila na fakulteti, ter profesorji vedno pripravljeni za nasvet in usmeritev, so bili skupaj zelo kvalitetna priprava na zaposlitev. Kdor želi dinamičen in raznovrsten poklic, v katerem je izpopolnjevanje in učenje imperativ, naj bo gradbenik. Noben projekt se ne bo ponovil dvakrat. Delo je raznoliko kot objekti, v katerih bivamo, delamo ali se preko njih vozimo, občutek po uspešno končanem projektu pa je neprecenljiv. Danes živim v Berlinu in delam kot gradbeni inženirka – projektantka pri enem izmed največjih gradbenih podjetij v Nemčiji.
Za gradbeništvo sem se odločil takoj po osnovni šoli in se tako vpisal v Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo v Mariboru. Področje se mi je že od začetka zdelo zanimivo in perspektivno, zato nisem imel pomislekov o izbiri študijskega programa. Program gradbeništva da študentom širok spekter znanj, ki so v splošnem potrebna za opravljanje kakršnegakoli dela v gradbeni panogi. Zavedati pa se moramo, da so pridobljena znanja le majhen del celote, vendar kljub temu omogočajo uspešen prehod iz študijskih klopi v prakso ter s tem nabiranje izkušenj ter novih oziroma poglobljenih znanj.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo in prometno inženirstvo stremi k dobrim odnosom med študenti in profesorji, kar sem opazil tudi sam. Profesorji na izbrani fakulteti so bili vedno odprti za vprašanja ter razprave o aktualnih temah izbranega strokovnega področja. Velika pomoč pri študiju so bile zagotovo skupne priprave ter sodelovanje s sošolci, saj je bilo na ta način učenje bolj sproščeno in seveda bolj učinkovito. V času študija sem bil tudi predmetni tutor ter s tem pomagal drugim, hkrati pa nadgrajeval svoje znanje.
Če hočeš stvari dobro razumeti, se jim moraš posvečati sproti. Pri študiju sta vsekakor pomembna vztrajnost ter želja po odkrivanju novih znanj. Vsak študijski program sicer ponudi neke smernice, nato pa je je odvisno od vsakega posameznika, koliko uporabnega znanja bo pridobil.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo in prometno inženirstvo stremi k dobrim odnosom med študenti in profesorji, kar sem opazil tudi sam. Profesorji na izbrani fakulteti so bili vedno odprti za vprašanja ter razprave o aktualnih temah izbranega strokovnega področja. Velika pomoč pri študiju so bile zagotovo skupne priprave ter sodelovanje s sošolci, saj je bilo na ta način učenje bolj sproščeno in seveda bolj učinkovito. V času študija sem bil tudi predmetni tutor ter s tem pomagal drugim, hkrati pa nadgrajeval svoje znanje.
Če hočeš stvari dobro razumeti, se jim moraš posvečati sproti. Pri študiju sta vsekakor pomembna vztrajnost ter želja po odkrivanju novih znanj. Vsak študijski program sicer ponudi neke smernice, nato pa je je odvisno od vsakega posameznika, koliko uporabnega znanja bo pridobil.
Arhitektura
Za gradbeništvo sem se odločil takoj po osnovni šoli in se tako vpisal v Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo v Mariboru. Področje se mi je že od začetka zdelo zanimivo in perspektivno, zato nisem imel pomislekov o izbiri študijskega programa. Program gradbeništva da študentom širok spekter znanj, ki so v splošnem potrebna za opravljanje kakršnegakoli dela v gradbeni panogi. Zavedati pa se moramo, da so pridobljena znanja le majhen del celote, vendar kljub temu omogočajo uspešen prehod iz študijskih klopi v prakso ter s tem nabiranje izkušenj ter novih oziroma poglobljenih znanj.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo in prometno inženirstvo stremi k dobrim odnosom med študenti in profesorji, kar sem opazil tudi sam. Profesorji na izbrani fakulteti so bili vedno odprti za vprašanja ter razprave o aktualnih temah izbranega strokovnega področja. Velika pomoč pri študiju so bile zagotovo skupne priprave ter sodelovanje s sošolci, saj je bilo na ta način učenje bolj sproščeno in seveda bolj učinkovito. V času študija sem bil tudi predmetni tutor ter s tem pomagal drugim, hkrati pa nadgrajeval svoje znanje.
Če hočeš stvari dobro razumeti, se jim moraš posvečati sproti. Pri študiju sta vsekakor pomembna vztrajnost ter želja po odkrivanju novih znanj. Vsak študijski program sicer ponudi neke smernice, nato pa je je odvisno od vsakega posameznika, koliko uporabnega znanja bo pridobil.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo in prometno inženirstvo stremi k dobrim odnosom med študenti in profesorji, kar sem opazil tudi sam. Profesorji na izbrani fakulteti so bili vedno odprti za vprašanja ter razprave o aktualnih temah izbranega strokovnega področja. Velika pomoč pri študiju so bile zagotovo skupne priprave ter sodelovanje s sošolci, saj je bilo na ta način učenje bolj sproščeno in seveda bolj učinkovito. V času študija sem bil tudi predmetni tutor ter s tem pomagal drugim, hkrati pa nadgrajeval svoje znanje.
Če hočeš stvari dobro razumeti, se jim moraš posvečati sproti. Pri študiju sta vsekakor pomembna vztrajnost ter želja po odkrivanju novih znanj. Vsak študijski program sicer ponudi neke smernice, nato pa je je odvisno od vsakega posameznika, koliko uporabnega znanja bo pridobil.
Študij arhitekture je vsekakor odločitev, ki je ne bom nikoli obžalovala, saj ti da že v 1. letniku veliko novega praktičnega znanja, hkrati pa ti omogoča nenehno ustvarjalnost, izpopolnjevanje in kulturno širino.
Večji delež pogojev za vpis predstavlja sprejemni izpit, za pripravo na katerega je priporočljiv obisk tečaja risanja, ki ti da v primeru, da še le-tega sam nisi toliko vešč, dobro podlago za študijsko delo.
Večji poudarek je na praktičnem delu, saj veliko predmetov obsega sprotne tedenske naloge. Najzanimivejši in tudi najpomembnejši so predmeti Projektiranje in Studio, ki sicer zahtevajo največ časa, vendar ti dajo konkretnejši vpogled v delo arhitekta, hkrati pa ti omogočajo največ kreativnost ter nenehno nadgrajevanje znanja s pomočjo profesorjev in asistentov.
Večji delež pogojev za vpis predstavlja sprejemni izpit, za pripravo na katerega je priporočljiv obisk tečaja risanja, ki ti da v primeru, da še le-tega sam nisi toliko vešč, dobro podlago za študijsko delo.
Večji poudarek je na praktičnem delu, saj veliko predmetov obsega sprotne tedenske naloge. Najzanimivejši in tudi najpomembnejši so predmeti Projektiranje in Studio, ki sicer zahtevajo največ časa, vendar ti dajo konkretnejši vpogled v delo arhitekta, hkrati pa ti omogočajo največ kreativnost ter nenehno nadgrajevanje znanja s pomočjo profesorjev in asistentov.
Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo
Moja naklonjenost do gradbeništva se je začela v mojem otroštvu, ko sem z očetom hodila po raznih gradbiščih, nad katerimi je vodil gradbeni nadzor. Vedno mi je bilo zanimivo spremljati kako je napredovala gradnja objektov, od samega začetka in planiranja, pa vse do končne faze, ko se je objekt pričel uporabljati. Najprej je bila moja želja postati arhitektka, vendar, ker sem že od nekdaj bolj tehnične narave, sem se odločila za študij gradbeništva, ki zajema več področij in predvsem zato, ker mi je všeč operativa.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je bil zelo zanimiv, saj se je v treh letih mojega dodiplomskega študija zgodilo marsikaj. Naučili smo se kako se prilagajati aktualnim razmeram, saj smo zadnji dve leti imeli študij na daljavo, kar je pomenilo veliko organizacije in sprotnega dela. Tekom študija sem se ogromno naučila, predvsem kaj si želim početi v prihodnosti. Veliko profesorjev je imelo zelo zanimiva predavanja, še posebej kadar so govorili o svojih izkušnjah in vključevali primere iz prakse. Imeli smo tudi veliko skupinskega dela, katerih rezultat so tesna prijateljstva in uspešno zaključeni projekti. Udeležila sem se tudi dveh strokovnih ekskurzij, ki ju je organizirala fakulteta. Menim, da je udeležba takšnih ekskurzij odlična priložnost za študente, ki želijo vpogled v prakso in za povezovanje teorije z realnim stanjem v praksi.
Rezultat vsega truda je bil uspešno zaključen dodiplomski študij Gradbeništvo VS in diplomsko delo, na katero sem zelo ponosna. Poudariti pa seveda moram, da brez podpore staršev, fanta, prijateljev in nekaterih profesorjev to ne bi bilo možno.
Dobro vzdušje na fakulteti, prijazni profesorji in želja po dodatnem znanju so me spodbudili za nadaljevanje študija na podiplomskem študiju Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo, kjer sedaj nadgrajujem in širim svoje znanje ter sem korak bližje k željenemu cilju.
Študij na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je bil zelo zanimiv, saj se je v treh letih mojega dodiplomskega študija zgodilo marsikaj. Naučili smo se kako se prilagajati aktualnim razmeram, saj smo zadnji dve leti imeli študij na daljavo, kar je pomenilo veliko organizacije in sprotnega dela. Tekom študija sem se ogromno naučila, predvsem kaj si želim početi v prihodnosti. Veliko profesorjev je imelo zelo zanimiva predavanja, še posebej kadar so govorili o svojih izkušnjah in vključevali primere iz prakse. Imeli smo tudi veliko skupinskega dela, katerih rezultat so tesna prijateljstva in uspešno zaključeni projekti. Udeležila sem se tudi dveh strokovnih ekskurzij, ki ju je organizirala fakulteta. Menim, da je udeležba takšnih ekskurzij odlična priložnost za študente, ki želijo vpogled v prakso in za povezovanje teorije z realnim stanjem v praksi.
Rezultat vsega truda je bil uspešno zaključen dodiplomski študij Gradbeništvo VS in diplomsko delo, na katero sem zelo ponosna. Poudariti pa seveda moram, da brez podpore staršev, fanta, prijateljev in nekaterih profesorjev to ne bi bilo možno.
Dobro vzdušje na fakulteti, prijazni profesorji in želja po dodatnem znanju so me spodbudili za nadaljevanje študija na podiplomskem študiju Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo, kjer sedaj nadgrajujem in širim svoje znanje ter sem korak bližje k željenemu cilju.
Po končani splošni gimnaziji, sem se tako kot marsikdo med vami, znašel na razpotju poklicnih poti in smeri. Zaradi splošnega znanja in zanimanja, ki sem ga imel v tistem obdobju, ter ogromno suhoparnih informacij o vseh možnih študijskih programih je nastala dilema, ki se pa je z poglobljenim razmislekom tudi hitro rešila. Sam pri sebi sem dobro vedel, da me že od nekdaj zanimajo tehnične stvari in vse kar je bilo povezano s tehnologijo, hkrati pa sem imel kanček interesa za svet poslovanja in gospodarstva. S tem spoznanjem, se je moj krog potencialnih študijskih smeri počasi zoževal, vse dokler, mi ni brat predstavil študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo. Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo oziroma GING mi je ravno v svojem konceptu dal povezavo med strokovno inženirsko stranjo ter ekonomsko-poslovnim znanjem.
Skozi leta študija sem z vztrajnostjo, željo in ambicijami pridobil ogromno inženirskega znanja in začel dojemati in reševati prepletene tehnično-poslovne probleme. Velika pozitivna stran GING programa je tudi njegova interdisciplinarnost, kjer tekom študija dobiš rutino kvalitetnega opravljanja več obveznosti hkrati, s tem se pa izoblikuješ v potreben kader prihodnosti. Študij na dveh fakultetah (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Ekonomska poslovna fakulteta), ti omogoča prepletanje med več študenti s tem pa tudi spoznaš več ljudi in možnosti za povezovanja. Pomembna plat tega študija pa je tudi pomen povezati vso teorijo v praktični del in se vključevati v realne probleme in projekte v podjetjih, kjer ti kot študentu pomagajo tudi na fakulteti. S tem korakom se že hitro povežeš s podjetji in postaneš njihov bodoč kader. Zaradi iskanosti tega kadra tako že v času študija ali takoj po koncu dobiš zaposlitev.
V obdobju študija, je pomembno, da vsrkaš čim več znanja, informacij, izkoristiš vsako priložnost za sodelovanje in v polni meri okusiš kaj pomeni biti študent. Za časa študija pa je dodatek k vsemu temu tudi bivanje v študentskem domu, kjer doživiš pristno študentsko življenje, nova spoznanja in zgodbe, ki ti ostanejo v spominu.
Skozi leta študija sem z vztrajnostjo, željo in ambicijami pridobil ogromno inženirskega znanja in začel dojemati in reševati prepletene tehnično-poslovne probleme. Velika pozitivna stran GING programa je tudi njegova interdisciplinarnost, kjer tekom študija dobiš rutino kvalitetnega opravljanja več obveznosti hkrati, s tem se pa izoblikuješ v potreben kader prihodnosti. Študij na dveh fakultetah (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Ekonomska poslovna fakulteta), ti omogoča prepletanje med več študenti s tem pa tudi spoznaš več ljudi in možnosti za povezovanja. Pomembna plat tega študija pa je tudi pomen povezati vso teorijo v praktični del in se vključevati v realne probleme in projekte v podjetjih, kjer ti kot študentu pomagajo tudi na fakulteti. S tem korakom se že hitro povežeš s podjetji in postaneš njihov bodoč kader. Zaradi iskanosti tega kadra tako že v času študija ali takoj po koncu dobiš zaposlitev.
V obdobju študija, je pomembno, da vsrkaš čim več znanja, informacij, izkoristiš vsako priložnost za sodelovanje in v polni meri okusiš kaj pomeni biti študent. Za časa študija pa je dodatek k vsemu temu tudi bivanje v študentskem domu, kjer doživiš pristno študentsko življenje, nova spoznanja in zgodbe, ki ti ostanejo v spominu.
Interdisciplinarni študijski program Gospodarsko inženirstvo je, kot že sama prva beseda pove, študijski program s široko paleto znanj, ki študentu tega programa prinese cenjene tehniške in več kot le potrebne ekonomske ter poslovne kompetence.
Sam sem se za študijski program Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo odločil ravno zaradi združevanja tehniških in ekonomskih znanj, ki diplomantu obljubljajo hitro zaposljivost ter kakovostna delovna mesta (iz prve roke lahko potrdim, da obljube niso prazne).
Med študiranjem na študijskem programu Gospodarsko inženirstvo – gradbeništvo sem pridobil ogromno znanj s področja gradnje, gradbene proizvodnje, analize različnih gradbenih konstrukcij in s področja poslovanja, vodenja, gospodarstva, itd. Na obeh fakultetah imaš možnost učenja s strani visokokvalificiranih profesorjev, ki ne delujejo le v okviru fakultet in v raziskovalnih vodah, vendar v predavalnicah predajajo znanje in izkušnje tudi iz realnega sektorja (prakse) – s tem so predavanja in vaje tudi zanimivejša in vabljivejša. Imel sem tudi možnost sodelovanja pri projektih, ki so mi prinesle ne le novega znanja temveč tudi izkušenj, dobrih praks in sposobnost aktivne participacije v timskem delu.
V sklopu študijskih obveznosti te čaka tudi obvezna strokovna praksa, ki je odlična odskočna deska za strokovni in karierni razvoj. V sklopu prakse in kasneje študentskega dela sem pri reševanju realnih problemov in sodelovanju z najrazličnejšimi strokovnjaki (kar je eden izmed čarov uporabe interdisciplinarnih znanj) spoznal veliko novih ljudi, pridobil novega znanja in motivacijo za poglobitev znanja na višji bolonjski stopnji študijskega programa.
Če bi se še enkrat moral odločati o izbiri fakultete in študija, bi definitivno ponovno in brez obotavljanja izbral obe fakulteti - Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Ekonomsko-poslovno fakulteto, Univerze v Mariboru, in sicer študij Gospodarskega inženirstva. Ob združitvi edinstvenega študijskega programa, študentskega življenja in najlepšega mesta, dobiš najlepše življenjsko obdobje, ki ga pomniš.
Postani GING-ovec tudi ti! Ne bo ti žal.
Sam sem se za študijski program Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo odločil ravno zaradi združevanja tehniških in ekonomskih znanj, ki diplomantu obljubljajo hitro zaposljivost ter kakovostna delovna mesta (iz prve roke lahko potrdim, da obljube niso prazne).
Med študiranjem na študijskem programu Gospodarsko inženirstvo – gradbeništvo sem pridobil ogromno znanj s področja gradnje, gradbene proizvodnje, analize različnih gradbenih konstrukcij in s področja poslovanja, vodenja, gospodarstva, itd. Na obeh fakultetah imaš možnost učenja s strani visokokvalificiranih profesorjev, ki ne delujejo le v okviru fakultet in v raziskovalnih vodah, vendar v predavalnicah predajajo znanje in izkušnje tudi iz realnega sektorja (prakse) – s tem so predavanja in vaje tudi zanimivejša in vabljivejša. Imel sem tudi možnost sodelovanja pri projektih, ki so mi prinesle ne le novega znanja temveč tudi izkušenj, dobrih praks in sposobnost aktivne participacije v timskem delu.
V sklopu študijskih obveznosti te čaka tudi obvezna strokovna praksa, ki je odlična odskočna deska za strokovni in karierni razvoj. V sklopu prakse in kasneje študentskega dela sem pri reševanju realnih problemov in sodelovanju z najrazličnejšimi strokovnjaki (kar je eden izmed čarov uporabe interdisciplinarnih znanj) spoznal veliko novih ljudi, pridobil novega znanja in motivacijo za poglobitev znanja na višji bolonjski stopnji študijskega programa.
Če bi se še enkrat moral odločati o izbiri fakultete in študija, bi definitivno ponovno in brez obotavljanja izbral obe fakulteti - Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter Ekonomsko-poslovno fakulteto, Univerze v Mariboru, in sicer študij Gospodarskega inženirstva. Ob združitvi edinstvenega študijskega programa, študentskega življenja in najlepšega mesta, dobiš najlepše življenjsko obdobje, ki ga pomniš.
Postani GING-ovec tudi ti! Ne bo ti žal.
Prometno inženirstvo
Ste se kdaj spraševali kako reševati prometne konice ali na kakšen način bi lahko olajšali dostop v mestna središča? Kako s čim manj stroški in časa organizirati prevoz blaga iz drugega kontinenta? Kakšne so omejitve, kdo so deležniki procesov, kakšne stroške predstavljajo zamude.
Promet (prometno inženirstvo) je veda, ki je v primerjavi z nekaterimi ostalimi vedami še relativno mlada. Vseeno pa se na tem področju trenutno dogajajo izjemne spremembe in novosti, ki vplivajo praktično na vsakega od nas. Prometne rešitve se razvijajo na dnevni bazi in nam omogočajo, da skrbimo za enega od bistvenih stebrov razvoja družbe.
Urejanje prometa, parkiranje, informacijske tehnologije, transportni procesi, ekologija, so samo nekateri elementi prometa kot pojma, ki celovito zajema študij prometnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
In ravno ti izzivi so me pripeljali na študij, ki omogoča nadvse interdisciplinaren pristop in daje študentom možnost pridobivanja znanja na različnih področjih, ki bodo v bodoče vsekakor ena izmed bistvenih elementov razvoja in inovativnosti. Raznolikost študija oziroma predmetnika omogoča zanimiv študij in pridobitev znanja na različnih področjih, ki v prihodnje pomagajo diplomantom pri gradnji kariere, ki se lahko po študiju usmeri na področje izvajanja projektov (kjer delam tudi sam), rešitev na področju pametnih mest, transportne logistike, urejanju prometa, delovanju na področju IKT tehnologij in podobno.
Bogato teoretično in praktično znanje profesorjev omogoča kvalitetno izvajanje študija ter daje vpogled v prakso, ki jo lahko bodoči diplomanti izvajajo na svoji poklicni poti. Prav tako je študentom omogočeno sodelovanje v raziskovalnih projektih z realnim sektorjem, lokalno samoupravo ter državnimi organi.
Področje prometa tudi po pridobitvi izobrazbe omogoča nenehno nadgrajevanje znanja, saj so inovacije na področju prometa stalnica in omogoča diplomantom nenehno razvijanje kompetenc, le na ta način ostajamo konkurenčni v širšem mednarodnem okolju in zagotavljamo optimalne rešitve za nas in naše naslednike.
Promet (prometno inženirstvo) je veda, ki je v primerjavi z nekaterimi ostalimi vedami še relativno mlada. Vseeno pa se na tem področju trenutno dogajajo izjemne spremembe in novosti, ki vplivajo praktično na vsakega od nas. Prometne rešitve se razvijajo na dnevni bazi in nam omogočajo, da skrbimo za enega od bistvenih stebrov razvoja družbe.
Urejanje prometa, parkiranje, informacijske tehnologije, transportni procesi, ekologija, so samo nekateri elementi prometa kot pojma, ki celovito zajema študij prometnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
In ravno ti izzivi so me pripeljali na študij, ki omogoča nadvse interdisciplinaren pristop in daje študentom možnost pridobivanja znanja na različnih področjih, ki bodo v bodoče vsekakor ena izmed bistvenih elementov razvoja in inovativnosti. Raznolikost študija oziroma predmetnika omogoča zanimiv študij in pridobitev znanja na različnih področjih, ki v prihodnje pomagajo diplomantom pri gradnji kariere, ki se lahko po študiju usmeri na področje izvajanja projektov (kjer delam tudi sam), rešitev na področju pametnih mest, transportne logistike, urejanju prometa, delovanju na področju IKT tehnologij in podobno.
Bogato teoretično in praktično znanje profesorjev omogoča kvalitetno izvajanje študija ter daje vpogled v prakso, ki jo lahko bodoči diplomanti izvajajo na svoji poklicni poti. Prav tako je študentom omogočeno sodelovanje v raziskovalnih projektih z realnim sektorjem, lokalno samoupravo ter državnimi organi.
Področje prometa tudi po pridobitvi izobrazbe omogoča nenehno nadgrajevanje znanja, saj so inovacije na področju prometa stalnica in omogoča diplomantom nenehno razvijanje kompetenc, le na ta način ostajamo konkurenčni v širšem mednarodnem okolju in zagotavljamo optimalne rešitve za nas in naše naslednike.
Sem trenutno študent 3. letnika na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, smer Prometno inženirstvo UN. Skozi celotno svoje srednješolsko izobraževanje sem vedel da, če se odločim za študiranje, bom izbral nekaj kaj je povezano s prometom. Priložnost za študij na Univerzi v Mariboru so mi predlagali moji starši, ker so slišali da fakultete v Republiki Sloveniji ponujajo več možnosti tekom študija in po študiju glede na mojo domovino, Bosno in Hercegovino. Po kratkem, kasneje tudi bolj podrobnem, raziskovanju, sem ugotovil da je to točno in sem se odločim za smer Prometno inženirstvo.
Inženirstvo ima veliko oblik, in me vse oblike inženirstva tudi danes veliko zanimajo, ampak ko sem vidil da ima posebna oblika inženirstva za promet, to je takoj postala moja zadnja odločba glede študiranja. Študiranje v sklopu Univerze v Mariboru, v tuji državi, ne tak blizu doma, mi je prišlo tako, kot bi večini prišla Erasmus izmenjava študentov.
Glede samega načina dela na fakulteti sem zelo zadovoljen, zaradi tega ker se profesorji prilagajajo študentom, a ne obratno. Predavanja in vaje se dajo prestaviti na druge termine, in tudi je možno izbrati da jih sami določamo v slučajih če je skupina študentov majhna. Kot pri vsaki smeri na katerikoli fakulteti, potrebno je dela, ampak trdo delo se zazna in se isplača v veliki meri.
Moje obštudijske dejavnosti se predvsem navezujejo na tutorstvo. Tutor sem postal v drugem letniku študija, ampak sem tudi pred tem imel navado da bodem dosegljiv študentom z drugih programov če so potrebovali kakšno pomoč ali informacije. To se je v veliki meri nanašalo na študente iz tujih držav in na Erasmus študente, ker sem v začetku študija bil v enaki situaciji v kakšni so oni zdaj. Študij prometnega inženirstva zaradi prilagodljivega urnika omogoča tudi da si študenti organizirajo svoj prosti čas, tako da socialnega življenja ne bo zmanjkalo. Samo si je pomembno dati študij na prvo mesto, in če se to naredi, časa za zabavo tudi bo.
Da se zdaj vrnem nazaj v osnovno ali srednjo šolo, mislim da bi zagotovo izbral izobraževalno pot kakšno sem izbral do zdaj. Planiram nadaljevanje študija na drugi stopnji, in tudi v nadaljevanju kariere, če le to bode možno, tretje stopnje študija.
Inženirstvo ima veliko oblik, in me vse oblike inženirstva tudi danes veliko zanimajo, ampak ko sem vidil da ima posebna oblika inženirstva za promet, to je takoj postala moja zadnja odločba glede študiranja. Študiranje v sklopu Univerze v Mariboru, v tuji državi, ne tak blizu doma, mi je prišlo tako, kot bi večini prišla Erasmus izmenjava študentov.
Glede samega načina dela na fakulteti sem zelo zadovoljen, zaradi tega ker se profesorji prilagajajo študentom, a ne obratno. Predavanja in vaje se dajo prestaviti na druge termine, in tudi je možno izbrati da jih sami določamo v slučajih če je skupina študentov majhna. Kot pri vsaki smeri na katerikoli fakulteti, potrebno je dela, ampak trdo delo se zazna in se isplača v veliki meri.
Moje obštudijske dejavnosti se predvsem navezujejo na tutorstvo. Tutor sem postal v drugem letniku študija, ampak sem tudi pred tem imel navado da bodem dosegljiv študentom z drugih programov če so potrebovali kakšno pomoč ali informacije. To se je v veliki meri nanašalo na študente iz tujih držav in na Erasmus študente, ker sem v začetku študija bil v enaki situaciji v kakšni so oni zdaj. Študij prometnega inženirstva zaradi prilagodljivega urnika omogoča tudi da si študenti organizirajo svoj prosti čas, tako da socialnega življenja ne bo zmanjkalo. Samo si je pomembno dati študij na prvo mesto, in če se to naredi, časa za zabavo tudi bo.
Da se zdaj vrnem nazaj v osnovno ali srednjo šolo, mislim da bi zagotovo izbral izobraževalno pot kakšno sem izbral do zdaj. Planiram nadaljevanje študija na drugi stopnji, in tudi v nadaljevanju kariere, če le to bode možno, tretje stopnje študija.
Vrata FGPA sem prvič prestopil februarja leta 2019, ko sem prišel na informativne dneve. Že po tistem dnevu sem točno vedel kam spadam. Sicer pa sem se že kot otrok želel kar se da veliko naučiti o prometu. Spomnim se kako sva z očetom ob večerih hodila na najbližji hrib in od tam spremljala kako poteka promet in debatirala, kako ves sistem deluje. Mnogi mislijo, da otrok izgubi zanimanje za nekatere stvari v obdobju srednje šole, vendar pri meni ni bilo tako, takrat me je še bolj zanimal promet in zaradi tega sem izbral FGPA. Najpomembnejša stvar je, da izbereš študij, ki te veseli, če to storiš si zmagal, saj boš z večjim veseljem spremljal vsa predavanja in vaje in boš tako veliko več odnesel od študija. Tako je bilo pri meni, redno sem obiskoval vsa predavanja in vaje, če pa kdaj nisem bil prisoten pa sem imel kar slabo vest, saj sem vedel, da potem nisem slišal dosti novih pomembnih podatkov. Kljub temu pa smo vsa zamujena predavanja predelali skupaj s sošolci, ko smo se učili v UKM ali ob kakšni kavici.
Študijski program res nudi ogromno, sploh kar se znanja tiče. Imajo velik nabor predmetov, ki temeljijo na matematiki in fiziki, dosti je tudi predmetov, pri katerih te profesorji naučijo uporabljati določene programe, ki so vezani na promet, potem pa še imajo predmete, ki temeljijo bolj na teoriji. Praktično vsega po malem. Najpomembnejša stvar pa je prilagodljivost profesorjev. Sam sem športnik in za to porabim ogromno časa, zato je tudi težje najti čas za učenje, ampak karkoli sem kdaj potreboval, vedno sem se lahko zanesel na naše profesorje, bodisi za kakšno dodatno literaturo ali pa za morebiten podaljšan rok oddaje za kakšne naloge. Vedno se je dalo vse dogovoriti.
Vso pridobljeno znanje tekom teh let pa včasih rad primerjam z dejanskim stanjem in zdaj vidim odgovore, na katere sem se spraševal včasih, zakaj je temu tako, zakaj ne naredijo drugače, ali je to sploh potrebno, itd.
Študijski program res nudi ogromno, sploh kar se znanja tiče. Imajo velik nabor predmetov, ki temeljijo na matematiki in fiziki, dosti je tudi predmetov, pri katerih te profesorji naučijo uporabljati določene programe, ki so vezani na promet, potem pa še imajo predmete, ki temeljijo bolj na teoriji. Praktično vsega po malem. Najpomembnejša stvar pa je prilagodljivost profesorjev. Sam sem športnik in za to porabim ogromno časa, zato je tudi težje najti čas za učenje, ampak karkoli sem kdaj potreboval, vedno sem se lahko zanesel na naše profesorje, bodisi za kakšno dodatno literaturo ali pa za morebiten podaljšan rok oddaje za kakšne naloge. Vedno se je dalo vse dogovoriti.
Vso pridobljeno znanje tekom teh let pa včasih rad primerjam z dejanskim stanjem in zdaj vidim odgovore, na katere sem se spraševal včasih, zakaj je temu tako, zakaj ne naredijo drugače, ali je to sploh potrebno, itd.
Že od nekdaj so me bolj zanimale naravoslovne vede in tehnika. Tako sem se vpisala v Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo v Mariboru, smer tehniška gimnazija. Po končani srednji šoli sem se odločila za nadaljevanje izobraževanja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Študij prometnega inženirstva se mi je zdel najbolj zanimiv, saj vsi vemo, da se tudi tehnologija na tem področju zelo hitro spreminja, kar bo v prihodnosti vplivalo tudi na naša življenja in način potovanja.
Študij prometnega inženirstva je dosegel moja pričakovanja, zame je bil prava odločitev. Čeprav zahteva kar nekaj trdega dela in odrekanj me najbolj preseneča odprt in iskren odnos s profesorji, ki nam omogočajo razprave o raznoraznih vprašanjih ter nam nudijo neposredno povezavo s trenutnim dogajanjem v gospodarstvu na našem področju.
Nekoč me je na fakulteti vprašal mimoidoči profesor, kaj počnem. Odgovorim mu, da ravno pišem seminarsko nalogo zanj, pri njegovem predmetu. Ta pa se mi le nasmehne in reče, da nič ne delam zanj, ampak samo zase. Tako ugotovimo, da smisel učenja ni, da se učimo za naše starše ali učitelje ampak, da se učimo samo zase in za življenje.
Najbolj pomembno je, da vemo, kako se moramo učiti, da se učimo sprotno in si vemo pravilno organizirati čas za učenje. Vendar brez lastnega zanimanja in motivacije pri učenju ne bomo uspešni. Velikokrat me vprašajo, ali je ta študij težek. Moj odgovor je vedno bil, da se pri vsakem študiju moraš učiti pa ne bo težek.
Marsikateremu posamezniku se korak med srednjo šolo in fakulteto zdi zahteven, saj tudi je. Vendar tudi po končanem študiju nas čaka spet novi korak. Korak v gospodarstvo, prakso, resnično delo. Tako ugotovimo, da je korakov v našem življenju še veliko več. Zavedati se moramo le, da je vsak korak začetek nečesa novega in priložnost, da postanemo boljša verzija sebe.
Študij prometnega inženirstva je dosegel moja pričakovanja, zame je bil prava odločitev. Čeprav zahteva kar nekaj trdega dela in odrekanj me najbolj preseneča odprt in iskren odnos s profesorji, ki nam omogočajo razprave o raznoraznih vprašanjih ter nam nudijo neposredno povezavo s trenutnim dogajanjem v gospodarstvu na našem področju.
Nekoč me je na fakulteti vprašal mimoidoči profesor, kaj počnem. Odgovorim mu, da ravno pišem seminarsko nalogo zanj, pri njegovem predmetu. Ta pa se mi le nasmehne in reče, da nič ne delam zanj, ampak samo zase. Tako ugotovimo, da smisel učenja ni, da se učimo za naše starše ali učitelje ampak, da se učimo samo zase in za življenje.
Najbolj pomembno je, da vemo, kako se moramo učiti, da se učimo sprotno in si vemo pravilno organizirati čas za učenje. Vendar brez lastnega zanimanja in motivacije pri učenju ne bomo uspešni. Velikokrat me vprašajo, ali je ta študij težek. Moj odgovor je vedno bil, da se pri vsakem študiju moraš učiti pa ne bo težek.
Marsikateremu posamezniku se korak med srednjo šolo in fakulteto zdi zahteven, saj tudi je. Vendar tudi po končanem študiju nas čaka spet novi korak. Korak v gospodarstvo, prakso, resnično delo. Tako ugotovimo, da je korakov v našem življenju še veliko več. Zavedati se moramo le, da je vsak korak začetek nečesa novega in priložnost, da postanemo boljša verzija sebe.
S študijem na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo sem začel po naključju. Študij gradbeništva sem končal na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in se takoj po končanem študiju zaposlil kot projektant za visoke gradnje. Sledil je splet okoliščin, ki je privedel do spremembe delovnega mesta in selitve v Novo mesto. Zaposlen sem kot vodja projektov na oddelku za investicije na Mestni občini Novo mesto, kjer trenutno vodim projekte, ki zajemajo visoke in nizke gradnje. Velik del investicij na Mestni občini zajema področje načrtovanja prometa in upravljanja mobilnosti, zato sem se odločil, da nadgradim svoje obstoječe znanje in se vpišem na podiplomski študij Prometnega inženirstva na FGPA.
Trenutno zaključujem 1. semester magistrskega študija kot izredni študent. Tekom študija sem v kratkem času pridobil konkretna znanja, ki jih lahko uporabim v praksi pri svojem delu. Način dela na izrednem študiju je mentorsko orientiran, tako da študentom omogoča, da nadgrajujejo svoje znanje na praktičnih primerih, ter ga aplicirajo in združijo s svojim delom. Študij ob delu mi omogoča novo izkušnjo oziroma priložnost, saj vsa novo pridobljena znanja poizkušam povezati s primerom iz prakse oziroma iščem način kako združiti študij in delo.
Izredni študij v šolskem letu 2021/2022 poteka delno na daljavo in delno na lokaciji v Mariboru, kar v praksi pomeni, da veliko predavanj izvedemo s pomočjo spleta. Laboratorijske, terenske in računalniške vaje pa po predhodnem dogovoru izvedemo v živo na fakulteti. Profesorji in asistenti so zelo prilagodljivi, saj razumejo, da imamo poleg študija še redno zaposlitev in nam omogočajo sprotno prilagajanje pri izvedbi študija, hkrati pa so vedno pripravljeni odgovoriti na morebitna vprašanja glede študija in dela, v povezavi s študijem. Še vedno je pa sprotno delo ključ do uspešnega študija.
Predhodni študij Gradbeništva, dopolnjen z študijem Prometnega inženirstva, mi v sklopu dela omogoča osebni vpliv na grajeno okolje v katerem živim in možnost, da ga izboljšam in svoj vtis na okolje na koncu tudi vidim in občutim.
Trenutno zaključujem 1. semester magistrskega študija kot izredni študent. Tekom študija sem v kratkem času pridobil konkretna znanja, ki jih lahko uporabim v praksi pri svojem delu. Način dela na izrednem študiju je mentorsko orientiran, tako da študentom omogoča, da nadgrajujejo svoje znanje na praktičnih primerih, ter ga aplicirajo in združijo s svojim delom. Študij ob delu mi omogoča novo izkušnjo oziroma priložnost, saj vsa novo pridobljena znanja poizkušam povezati s primerom iz prakse oziroma iščem način kako združiti študij in delo.
Izredni študij v šolskem letu 2021/2022 poteka delno na daljavo in delno na lokaciji v Mariboru, kar v praksi pomeni, da veliko predavanj izvedemo s pomočjo spleta. Laboratorijske, terenske in računalniške vaje pa po predhodnem dogovoru izvedemo v živo na fakulteti. Profesorji in asistenti so zelo prilagodljivi, saj razumejo, da imamo poleg študija še redno zaposlitev in nam omogočajo sprotno prilagajanje pri izvedbi študija, hkrati pa so vedno pripravljeni odgovoriti na morebitna vprašanja glede študija in dela, v povezavi s študijem. Še vedno je pa sprotno delo ključ do uspešnega študija.
Predhodni študij Gradbeništva, dopolnjen z študijem Prometnega inženirstva, mi v sklopu dela omogoča osebni vpliv na grajeno okolje v katerem živim in možnost, da ga izboljšam in svoj vtis na okolje na koncu tudi vidim in občutim.
Za študij na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo sem se odločila zato, ker sem želela poskusiti nekaj novega. Za to fakulteto sem se odločila zaradi tega ker se mi mesto Maribor dopade poleg tega pa ima naša fakulteta kar nekaj zelo prijaznih in razumljivih profesorjev na katere se lahko vedo obrneš.
Sicer sem v tretjem letniku pa vseeno lahko ocenim da celotni študijski proces na 1 stopnji visokošolskega programa Prometno inženirstvo nam študentom da veliko teoretičnega in praktičnega znanja, katerega lahko še bolj razvijamo na nadaljnem študiju ali pa se zaposlimo .
Spomnim se da smo v prvem letniku obravnavali bolj teorijo in osnove prometnega inženirstva , v drugem letniku smo to znanje nadgradili v tretjem letniku pa je večji poudarek na razumevanju naučene snovi ter praktični primeri.
Poleg teoretičnega znanja pa smo na fakulteti spoznali tudi več različnih računalniških programov kateri so v veliko pomoč pri čemerkoli povezanem z prometom ter logistiko npr. Qgis,Quick pallet maker, ODL studio in podobno.
Za zaključek pa bi rada tudi pohvalila sodelovanje profesorjev s študenti, saj je dosti profesorjev takih kateri študentom pri kakršnikoli dilemi rade volje priskočijo na pomoč ter nam svetujejo.
Sicer sem v tretjem letniku pa vseeno lahko ocenim da celotni študijski proces na 1 stopnji visokošolskega programa Prometno inženirstvo nam študentom da veliko teoretičnega in praktičnega znanja, katerega lahko še bolj razvijamo na nadaljnem študiju ali pa se zaposlimo .
Spomnim se da smo v prvem letniku obravnavali bolj teorijo in osnove prometnega inženirstva , v drugem letniku smo to znanje nadgradili v tretjem letniku pa je večji poudarek na razumevanju naučene snovi ter praktični primeri.
Poleg teoretičnega znanja pa smo na fakulteti spoznali tudi več različnih računalniških programov kateri so v veliko pomoč pri čemerkoli povezanem z prometom ter logistiko npr. Qgis,Quick pallet maker, ODL studio in podobno.
Za zaključek pa bi rada tudi pohvalila sodelovanje profesorjev s študenti, saj je dosti profesorjev takih kateri študentom pri kakršnikoli dilemi rade volje priskočijo na pomoč ter nam svetujejo.
Sem Nastja Janžič, študentka Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, smer Prometno inženirstvo.
V življenju te vedno kot otroka sprašujejo: “Kaj pa boš ti ko boš velik/a?,” sama na to vprašanje po navadi nisem znala odgovoriti, ali pa so bile to vedno druge otroške ideje. Kot majhna deklica sem se izjemno rada vozila zraven očima v tovornjaku, šla z njim nakladat, razkladati takrat pa me je vedno pritegnilo skladišče, kako tam poteka sam sistem, kje kaj skladiščijo, zakaj imajo na takšen način urejeno skladišče, nekako me je vleklo v to smer. Ampak pač otroštvo pa kot vsi vemo, prehitro mine, in takrat že nastopi puberteta, mladostniške muhe in izbira srednje šole. Takrat so me zanimale še mnoge druge stvari in sem odločila za srednjo šolo v čisto drugi smeri, ampak notranja želja po logistiki, pa je vedno bolj prihajala na dan, tukaj se lahko navežem na svoj izbran citat, življenje nas pač preseneča.
Srednjo šolo sem seveda uspešno zaključila, in končno je prišel trenutek, da sem tudi sama lahko postala študentka logistike. Sama sem že diplomirala in postala inženir logistike (na drugi šoli), vendar me je želja po znanju gnala naprej, zato sem se odločila še za študij prometnega inženirstva na FGPA.
Po navadi se za tako velike fakultete govori, da si na njih samo številka. Tukaj ni tako, s predavatelji smo spletli odlične vezi, predali so nam ogromno znanja, izkušenj…
Izjemno je, da je vsak profesor strokovnjak na svojem področju, in na vsakem predavanju sem lahko sodelovala v izjemni diskusiji, kjer smo študenti izražali svoja mnenja, dobili potrditve pravilnega razmišljanja s strani profesorjev, predvsem pa smo se naučili učiti, razmišljati globlje. Saj mislim, da je vedno tako, da nas fakulteta nauči kako se učiti, kako kasneje v življenju, na poklicni poti sodelovati v sistemu, tako smo se tudi s sošolci odlično povezali, in verjamem, da mi bodo te vezi v življenju prišle velikokrat prav.
V življenju te vedno kot otroka sprašujejo: “Kaj pa boš ti ko boš velik/a?,” sama na to vprašanje po navadi nisem znala odgovoriti, ali pa so bile to vedno druge otroške ideje. Kot majhna deklica sem se izjemno rada vozila zraven očima v tovornjaku, šla z njim nakladat, razkladati takrat pa me je vedno pritegnilo skladišče, kako tam poteka sam sistem, kje kaj skladiščijo, zakaj imajo na takšen način urejeno skladišče, nekako me je vleklo v to smer. Ampak pač otroštvo pa kot vsi vemo, prehitro mine, in takrat že nastopi puberteta, mladostniške muhe in izbira srednje šole. Takrat so me zanimale še mnoge druge stvari in sem odločila za srednjo šolo v čisto drugi smeri, ampak notranja želja po logistiki, pa je vedno bolj prihajala na dan, tukaj se lahko navežem na svoj izbran citat, življenje nas pač preseneča.
Srednjo šolo sem seveda uspešno zaključila, in končno je prišel trenutek, da sem tudi sama lahko postala študentka logistike. Sama sem že diplomirala in postala inženir logistike (na drugi šoli), vendar me je želja po znanju gnala naprej, zato sem se odločila še za študij prometnega inženirstva na FGPA.
Po navadi se za tako velike fakultete govori, da si na njih samo številka. Tukaj ni tako, s predavatelji smo spletli odlične vezi, predali so nam ogromno znanja, izkušenj…
Izjemno je, da je vsak profesor strokovnjak na svojem področju, in na vsakem predavanju sem lahko sodelovala v izjemni diskusiji, kjer smo študenti izražali svoja mnenja, dobili potrditve pravilnega razmišljanja s strani profesorjev, predvsem pa smo se naučili učiti, razmišljati globlje. Saj mislim, da je vedno tako, da nas fakulteta nauči kako se učiti, kako kasneje v življenju, na poklicni poti sodelovati v sistemu, tako smo se tudi s sošolci odlično povezali, in verjamem, da mi bodo te vezi v življenju prišle velikokrat prav.
Že v času otroštva sem vzgojil navdušenje nad železnicami ter starejšimi železniškimi vozili, kot so parne lokomotive. Med obiskovanjem gimnazije na Srednji šoli Črnomelj sem precej razmišljal o izbiri študija, takrat me je pa najbolj mikal študij zgodovine ter kasneje usmeritev v zgodovino železnic. Vendar je znanje in učenje o tem področju zgodovine le majhen košček v primerjavi z vso zgodovino, zato sem razmišljanje preusmeril drugam. Za vedno bom hvaležen tistim, ki so me pri razmišljanju usmerjali in napotili v Maribor na študij prometnega inženirstva.
Po obiskanem informativnem dnevu na FGPA sem nekako začutil, da je to študij zame. Profesorji so program predstavili zelo dobro in bili zelo odprti do komunikacije, odgovarjanja na vsa možna vprašanja ter ponujanje znanja. Moji vtisi so se tudi uresničili s pričetkom študija. Presenetil me je širok spekter znanja, ki so ga profesorji ponujali na predavanjih. Hkrati je pomembno izpostaviti njihovo pripravljenost pomagati ne glede na situacijo ter prilagodljivost našim željam in potrebam. Me pa tudi veseli njihova odprtost do novih idej in sprejemanje drugačnih mnenj.
Med študijem sem tudi spoznal, kako kompleksna sta ta smer študija ter promet. Ta ni le vožnja vlakov, avtomobilov, avtobusov ter drugih prevoznih sredstev. Zahteva tudi načrtovanje, razne ideje, inovacije, udoben in varen prevoz potnikov od točke A do točke B, skrb za infrastrukturo, vozni park in še mnogo tega. Študij prometnega inženirstva zajema razna znanja s področja gradbeništva, arhitekture, ekonomije, okoljevarstva ter drugih ved in znanosti, kar je velika prednost. Se bodo pa vedno našli predmeti, ki nam niso najbolj všeč, vendar je potrebno ugrizniti in ne popuščati. Konec koncev, po vseh opravljenih predmetih nam se kasneje tudi ponuja dolgo in brezskrbno poletje.
Študij pa seveda ni študij brez sošolcev in kolegov. Razveselilo me je dejstvo, da naša fakulteta zadnjih nekaj let združuje študente iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter drugih držav na hribovitem Balkanu. Na enem mestu lahko dobesedno spoznaš ljudi od Vardarja pa do Triglava, različne jezike in kulturo, hkrati pa vzpostaviš prijateljstva za celotno življenje.
Veseli me tudi, da se lahko med študijem posvetim fotografiranju železniške dediščine, drugim obštudijskim dejavnostim in širjenju svojega znanja. Upam, da bom lahko nekega dne v svoji stroki našel meni ustrezen poklic ter se ukvarjal s tistim, kar mi je najbolj pri srcu.
Po obiskanem informativnem dnevu na FGPA sem nekako začutil, da je to študij zame. Profesorji so program predstavili zelo dobro in bili zelo odprti do komunikacije, odgovarjanja na vsa možna vprašanja ter ponujanje znanja. Moji vtisi so se tudi uresničili s pričetkom študija. Presenetil me je širok spekter znanja, ki so ga profesorji ponujali na predavanjih. Hkrati je pomembno izpostaviti njihovo pripravljenost pomagati ne glede na situacijo ter prilagodljivost našim željam in potrebam. Me pa tudi veseli njihova odprtost do novih idej in sprejemanje drugačnih mnenj.
Med študijem sem tudi spoznal, kako kompleksna sta ta smer študija ter promet. Ta ni le vožnja vlakov, avtomobilov, avtobusov ter drugih prevoznih sredstev. Zahteva tudi načrtovanje, razne ideje, inovacije, udoben in varen prevoz potnikov od točke A do točke B, skrb za infrastrukturo, vozni park in še mnogo tega. Študij prometnega inženirstva zajema razna znanja s področja gradbeništva, arhitekture, ekonomije, okoljevarstva ter drugih ved in znanosti, kar je velika prednost. Se bodo pa vedno našli predmeti, ki nam niso najbolj všeč, vendar je potrebno ugrizniti in ne popuščati. Konec koncev, po vseh opravljenih predmetih nam se kasneje tudi ponuja dolgo in brezskrbno poletje.
Študij pa seveda ni študij brez sošolcev in kolegov. Razveselilo me je dejstvo, da naša fakulteta zadnjih nekaj let združuje študente iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter drugih držav na hribovitem Balkanu. Na enem mestu lahko dobesedno spoznaš ljudi od Vardarja pa do Triglava, različne jezike in kulturo, hkrati pa vzpostaviš prijateljstva za celotno življenje.
Veseli me tudi, da se lahko med študijem posvetim fotografiranju železniške dediščine, drugim obštudijskim dejavnostim in širjenju svojega znanja. Upam, da bom lahko nekega dne v svoji stroki našel meni ustrezen poklic ter se ukvarjal s tistim, kar mi je najbolj pri srcu.
Za študij prometa na magistrskem študijskem programu Prometno inženirstvo sem se odločil med študentskim delom, ko sem na avtocestni cestninski postaji Hoče pobiral cestnino. Zanimati sem se začel za avtocesto, predore, sistem pobiranja cestnine in prometno varnost. V času študija na FGPA sem imel možnost podrobneje spoznati vsa prej omenjena področja, skozi pripravo seminarske naloge in magistrskega dela, pa sem podrobneje spoznal tudi delovanje družbe DARS in se leta 2003 tam tudi zaposlil.
Moram priznat, da je bil študij na začetku res včasih naporen, ker so mi 'mladostniške aktivnosti' odvzemale zagnanost. Vendar sem jo s pomočjo profesorjev in raznolike vsebine uspel pridobiti nazaj. Veliko smo sodelovali z upravljavci cest, kjer smo pridobivali praktične izkušnje (konkretno sem prvo prakso delal na carini). Sodeloval sem na mednarodnih projektih, ki jih financira Evropa in kjer sem spoznaval organizacijo prometnih sistemov izven Slovenije. Ker sem poznal delo na cestnini in ker me je zanimala avtocesta, so me profesorji usmerili v to smer. In to je bilo ključno, da sem dobil zagon in voljo, da področje avtocest podrobno spoznam.
Najprej sem se ukvarjal z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) na avtocestah: sistemi za nadzor in vodenje prometa, nadzorni centri, predorski sistemi, radarji, kamere. Učili smo se o novih tehnologijah na avtocestah, spoznavali njihovo delovanje in jih uvajali na naše avtoceste. Delo je zahtevalo tudi poznavanje EU smernic in standardov, zato sem se veliko udeleževal mednarodnih kongresov in sodeloval v EU delovnih skupinah. V teh skupinah smo snovali smernice za uvajanje ITSa na avtocestah v Evropi, kar nam je pomagalo, da smo sisteme vzpostavljali sladno z EU zakonodajo in standardi, ki nam omogočajo, da se ITS sistemi povezujejo s sosednjimi državami.
Področje prometnega inženirstva je zelo široko in zanimivo, zato je delo zelo dinamično. Rast prometa in ekstremno hiter razvoj digitalizacije sta glavni motivator, da mi zagnanosti do dela ne zmanjkuje
Moram priznat, da je bil študij na začetku res včasih naporen, ker so mi 'mladostniške aktivnosti' odvzemale zagnanost. Vendar sem jo s pomočjo profesorjev in raznolike vsebine uspel pridobiti nazaj. Veliko smo sodelovali z upravljavci cest, kjer smo pridobivali praktične izkušnje (konkretno sem prvo prakso delal na carini). Sodeloval sem na mednarodnih projektih, ki jih financira Evropa in kjer sem spoznaval organizacijo prometnih sistemov izven Slovenije. Ker sem poznal delo na cestnini in ker me je zanimala avtocesta, so me profesorji usmerili v to smer. In to je bilo ključno, da sem dobil zagon in voljo, da področje avtocest podrobno spoznam.
Najprej sem se ukvarjal z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) na avtocestah: sistemi za nadzor in vodenje prometa, nadzorni centri, predorski sistemi, radarji, kamere. Učili smo se o novih tehnologijah na avtocestah, spoznavali njihovo delovanje in jih uvajali na naše avtoceste. Delo je zahtevalo tudi poznavanje EU smernic in standardov, zato sem se veliko udeleževal mednarodnih kongresov in sodeloval v EU delovnih skupinah. V teh skupinah smo snovali smernice za uvajanje ITSa na avtocestah v Evropi, kar nam je pomagalo, da smo sisteme vzpostavljali sladno z EU zakonodajo in standardi, ki nam omogočajo, da se ITS sistemi povezujejo s sosednjimi državami.
Področje prometnega inženirstva je zelo široko in zanimivo, zato je delo zelo dinamično. Rast prometa in ekstremno hiter razvoj digitalizacije sta glavni motivator, da mi zagnanosti do dela ne zmanjkuje